Vsaka nova generacija spoznava svet okoli sebe, svoje vrednote in razlog za obstoj na svetu ter išče nove in nove rešitve za boljši svet. Pa se ta res izboljšuje, če vsak dan poslušamo, koliko plastike onesnažuje okolico, koliko nepotrebnih vojn in posledično lačnih ust je nedaleč od nas, v kakšnih nemogočih razmerah nekateri živijo, spet drugi pa si življenja brez zelenih bankovcev ne predstavljajo? Kljub temu smo lahko optimistični in verjamemo, da gre svetu vendarle na boljše, saj se ljudje čedalje bolj zavedamo, kako pomembno je, da ga vzdržujemo, negujemo, vsak zase pripomoremo k boljšemu življenju na Zemlji in da smo hvaležni, da živimo v razmerah, ki nam omogočajo udobno bivanje, saj se konec koncev ne zavedamo, kaj imamo. In tako pridemo do vprašanja: Kam se vrti ta naš svet?

Noben odgovor ni napačen. Vsakomur, ki začne razmišljati o tem vprašanju, odpre pogled, ga izziva, da se vanj poglobi in sam odkrije odgovor. S tem ko se poglobiš v razmišljanje in se trudiš, da bi svoj odgovor argumentiral, že pomagaš. Zato je prav, da mladi pišemo, se pogovarjamo in beremo o našem svetu. Ljudi je treba ozaveščati. Pravijo, da na mladih svet stoji, zato se moramo potruditi, da bodo temelji pravi in močni, da jih bodo zanamci nadgrajevali in jim ne bo treba postavljati novih.

Ker bo Cukrarna v Ljubljani že kmalu odprla svoja vrata in bo v njej prostor tudi za umetnost, izražanje kritike in združevanje različnih ljudi v prostor enakosti, se je Polonca Lovšin odločila za projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet? K sodelovanju je povabila dijakinje in dijake okoliških šol: Srednjo zdravstveno šolo, Srednjo upravno-administrativno šolo, Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Gimnazijo Poljane in Srednjo trgovsko šolo, dijaški dom Ivana Cankarja in dijaški dom Poljane. Zbrali smo se v četrtek, 10. 10. 2019, v prostorih dijaškega doma Ivana Cankarja, ker zaradi slabega vremena dogodka nismo mogli narediti pred Cukrarno. Mladi smo na glas izrazili naše občutke in kritično razmišljali o svetu. Tema je bila ekologija. Zelo odmeven problem je med drugim plastika, ravnanje in sobivanje z njo, zato sem se odločila, da na tem javnem dogodku preberem svojo pesem z naslovom Vrečka čipsa, ki ima hudomušen naslov, v sebi pa skriva globoko sporočilnost. Kaj se zgodi z vrečko čipsa po uporabi? Pristane na otoku smeti. Za to smo krivi ljudje in edino mi lahko to spremenimo.

Z majhnimi koraki se daleč pride. Iz danes na jutri ne bo šlo, a naj posameznik za dosego tega cilja pomaga ljudem, ljudje državi, država svetu in svet planetu. Sodelovanje in izmenjavanje znanj, misli, kritično razmišljanje in podobno je tu ključnega pomena. Bomo zmogli?

 

Tjaša Zajc, 3. Cb

 

(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)